Potrebe po energiji naraščajo, istočasno pa so najbolj razširjeni viri omejeni in dragi. Prišel je čas, ko je družba začela iskati alternative in je o tem tudi vse več govora. V mislih nimam vožnje z oljem iz friteze temveč alternativnih virov energije, ki bi bili zmožni zagotoviti zadostne količine energije nekemu gospodarstvu. Ti vključujejo vetrno in sončno energijo, biogorivo in druge oblikah zelene - obnovljive energije. Videti je, da so si zadnje čase mnogi ogledali film Neprijetna resnica, kjer Al Gore napoveduje velike podnebne spremembe kot posledico našega načina življenja.

Za alternativne oblike pridobivanja energije je tako vse več zanimanja. Med dejavnimi na tem področju, bi kot prvega omenil sira Richarda Bransona, ki s svojim Virgin Green Fundom investira oz. podpira pridobivanje zelenih virov energije. Zelo aktivna sta tudi Larry Page in Sergey Brin, ustanovitelja Googla, ki sta ustanovila Google.org, organizacijo, ki išče ter financira alternativne vire energije, s ciljem najti obnovljiv vir energije, ki bi bil cenejši od premoga. Potencial panoge nakazuje tudi udeležba večjih mednarodnih korporacij, ki se ukvarjajo z energetiko oz. živijo na račun fosilnih goriv. Ena od teh je General Electric (GE), ki ima svoj program razvoja vetrnih turbin ter sončnih celic. K temu lahko dodamo tudi dve največji naftni podjetji, British Petroleum (BP) in Shell ter največjo kemično podjetje DuPont, ki financirajo izobraževanje in raziskave na področju pridobivanja alternativnih virov energije.

V Silicijevi dolini se rojeva nova energetska era. Trenutno je največje zanimanje na področju obnovljivih virov za sončno energijo, ki je tudi najhitreje rastoča panoga. Sledi pridobivanje biogoriva ter vetrna energija. Poglavitni problem takega pridobivanja energije so visoki stroški postavitve sistema in slab izkoristek, kar povišuje ceno pridobljeni energiji.

Sončno energijo pestijo visoki stroški izdelave solarnih panelov ter majhen izkoristek, ki se giblje nekje okoli 35% (le 35% svetlobe se porabi za pridobitev elektrike). Se pa na tem področju lahko pričakuje pozitiven premik, saj so se podjetja iz Silicijeve doline množično usmerila v to panogo. Mnogi skeptiki napovedujejo nov dot.com balon. The Economist poroča, da trg foto celic v ZDA zadnjih pet let raste 50% letno. Presenetljiv je tudi podatek, da ima največ perspektivnih podjetij zaenkrat Nemčija in ne ZDA, kot bi lahko pričakovali, ki si deli drugo/tretje mesto s Kitajsko, ki se je silovito podala v boj za proizvodnjo sončnih kolektorjev, ki so postali zelo priljubljena oblika ogrevanja vode po azijskih domovih. Zadnje projekcije kažejo, da naj bi ZDA do leta 2025 proizvedle 10% svoje energije iz sončne svetlobe, kar je lep skok iz trenutnega 1%. Za te namene naj bi država na letni ravni porabila med 26 in 33 milijard USD proti sedanjim 560 milijonom, v obliki subvencij za pospeševanje novih virov energije.

Padec cene “sončne” elektrike lahko, po podatkih Massachusetts Institute of Technology (MIT), pričakujemo že v naslednjih letih. K temu naj bi pripomogla iznajdba podjetja SolFocus, ki je naredila novo vrsto sončnih panelov, ki proizvedejo več energije, vendar so istočasno tisočkrat cenejši kot dosedanji kolektorji, ki temeljijo na na CIGS tehnologiji, ki vsebuje baker, indij, galij, selen. Novi paneli so narejeni iz stekla in aluminija, kar zmanjša tudi stroške vzdrževanja. Podjetje pričakuje, da bo energija proizvedena iz novih panelov do leta 2010 enako draga kot tista iz premoga. Tako naj bi cena za 1kW/h padla iz 24 do 28 dolarskih centov na 13 do 14 centov. Trend padanja pridobitve 1 W energije se tako nadaljuje. Leta 1990 je 1 W energije stal 7,50 USD, leta 2005 pa 4,00 USD in še pada.

Trenutno je najmanj izkoriščena vetrna energija, ki pa ima največji potencial, saj je še vedno najcenejša med alternativnimi viri, saj so ji stroški pridobivanja energije v zadnjih 15 letih padli za 80%. Tako 1 kWh energije pridobljene na veter znaša 10 centov (USD) napram 6 centom pri premogu in jedrski energiji. Zanimanje za tovrstno energijo vsekakor obstaja. V Ameriki tako vetrne elektrarne - polja rastejo za 38% letno.

O biogorivu sem že pisal v enem izmed prejšnjih člankov. Temu pa bi rad dodal rastlino, ki bi lahko korenito spremenila potek pridobivanja biogoriva in ga naredila bolj razširjenega brez posledic na ceno živil, kot se to sedaj dogaja. Govorim o rastlini algea, ki lahko raste v puščavi, saj za rast potrebuje le sonce in minimalne količine vode ter se jo lahko goji tudi z morsko vodo. Uporabna je tudi za prečiščevanje zraka, saj pri rasti razgrajuje toplogredne pline CO2, NOx and SOx. Zanimiv je tudi podatek o izkoristku. Na enem akru zemlje (približno 4 tisoč m2) lahko iz koruze pridobimo 18 sodčkov biogoriva, iz oljnih palm nekje 650 in iz tega “plevela” od 2.500 do 10.000 sodčkov. Potencial rastline je privabil tudi letalsko podjetje Boeing, ki se zanima za razvoj programa pridobitve letalskega goriva iz biogoriv in vidi največji potencial prav v nasadih te rastline.

Tudi Vzhod si želi čiste energije. Trend zelene energije ni prisoten samo na zahodu, temveč se z njim spogledujejo tudi razvijajoči se trgi. Eden največjih onesnaževalcev, Kitajska, je kljub pospešeni gradnji premogovnih elektrarn, začela program postavitve polj vetrnih elektrarn, saj ima država glede na svojo površino velik potencial in naj bi do konca leta 2008 število le teh naraslo za 2/3. Kitajska je tudi drugi največji proizvajalec sončnih panelov ter je največji uporabnik sončnih kolektorjev za domačo rabo gretja vode.
Drug zanimiv primer je Brazilija s svojim programom pridobivanja biodizla iz sladkornega trsta, ki ima ekonomsko gledano trenutno najnižje stroške pridelave na galono - za razliko od ameriškega sistema pridobivanja etanola iz koruze. Trenutno Brazilija proizvede dovolj biogoriva, da se z njim prevaža 40% prebivalstva, cilj pa je, da bi v naslednjih 5 letih zagotovili 15% celotne ponudbe elektrike s sežigom odpadkov trsta, ki se porabi pri pridobivanju tega goriva.

Vir: financna-tocka.si