surovin.

Borze sprejemajo podržavljanje od Fannie Mae in Freddija Maca pozitivno. Jih tudi vi obravnavate pozitivno?

Borze so bile v preteklih letih tehnično gledano preprodane. Zato je normalna reakcija, da se malo stopnjujejo. Državni prevzem tako imenovane »government sponsored enterprises« je prej znak, da je položaj zavožen kot da bi lahko bilo to zelo optimistično. Rast kreditov bo skozi to komaj na novo oživela, saj bodo po do sedaj poznanih načrtih bilančne vsote obeh podjetij v prihajajočem letu reducirane v tendenci.

Vidim, da so v ponedeljek delnice narasle in da se bodo mogoče še malo okrepile. Vsekakor pa tehnično gledano položaj ni pozitiven: Obseg, ki se primerja z navzgor premikajočo lego delnic z obsegom spodaj ležečih delnic samo pri 56%. Problemi težko nastajajočega gospodarstva in prizadetih naložbenih trgov še niso odpravljeni.

Dolar se je v preteklih tednih hitro in jasno okrepil od njegovega padca. Kaj so v Vaših očeh razlogi za to in kako bo šlo naprej?

Načeloma se zmanjšuje rast globalnega presežka likvidnosti, ker sedaj deficit plačilne bilance v ZDA več ne raste. Na ta način prihaja do relativnega pomanjkanja likvidnosti. To je za naložbene trge neugodno, v nasprotju s tem pa je to ugodno za dolar. Ameriški postopek je bil v času zelo slab, v katerem je deficit plačilne bilance narasel iz 2% na 7% ameriškega bruto izvoza produktov, torej v letih 2001 do 2007.

V enakem času je bilo jasno, da je bilo ameriško gospodarstvo sicer šibko in verjetno skrčeno. Vsekakor rast v drugih državah na svetu hitro pada. Evropa se nahaja načeloma v recesiji in v deželah na meji razvitosti lahko pride do silne upočasnitve rasti gospodarstva. Iz teh razlogov bodo obresti iz teh regij tudi padle. Tudi to bo ugodno za dolar.

Po premiku iz 1,60 na 1,41 dolarja glede na evro, lahko ameriška valuta popustila na nekje 1,50
dolarja. Po tem bomo videli kako naprej. Najvišjo točko smo vendarle v vsakem primeru videli.

Je konjunkturno šibkost v Evropi in v državah na meji razvitosti možno povrniti nazaj na šibkosti ameriške konjunkture?

Ameriški konzum je bil živahen v preteklosti v gospodarstvu izvoznih držav na meji razvitosti. Ti so skrbeli za dodatna povpraševanja po surovinah, kar je poživelo gospodarstvo surovin. Iz teh razlogov so izvozi Evrope in Japonske v letih 2002 do 2007 močo narasli.

Sedaj v ZDA konzum ne raste več. Iz tega razloga so močno upočasnili izvozne dejavnosti držav na meji razvitosti, delno že padajo. Zato je tudi povpraševanje po surovinah začelo padati in to je pripeljalo do področja padanja cen. Sedaj investirajo države surovin manj, tako da izvozi Evrope in Japonske padajo.

Splošno gledano je ameriško gospodarstvo ne posebno ciklično, ker – grobo rečeno – komaj kaj producirajo. V nasprotju s tem so evropske države in posebej države na meji razvitosti na podlagi njihovih produkcijskih sektorjev posebej ciklične.

Pomeni to, da bodo cikli Evrope in držav na meji razvitosti še naprej padali?

Ja, mislim, da.

Torej se bodo tudi cene surovin še naprej popravljale?

Ja, takšen imam vtis. Cene določenih surovin so že jasno popustile. Kljub temu bi pa jaz še počakal, preden bi spet investiral v surovine.

Katera dimenzija bi lahko sprejela nazadovanje? Cena nafte je padla na nekje 150 dolarjev na sodček – še bo naprej padala?

Ja, to si je mogoče predstavljati. Cena niklja, svinca in cinka je od njihovega vzpona padla že za več kot 50%. To je predstavljivo, da cena za nafto sorte WTI pae iz 80 dolarjev na 70.

Torej je komaj priporočljivo,da bi sedaj investiral v državah na meji razvitosti?

Nekateri trgi so sicer iz tehničnega vidika preprodani in si lahko časovno nekoliko opomorejo. Načeloma izhajam iz tega, da se nahajamo na začetku svetovne recesije. V prihodnje bodo bolj
ugodne nakupovalne priložnosti za investitorje kot v tem trenutku.

Živimo v inflacijskem ali deflacijskem okolju?

Veliko ljudem ni jasno, kaj je inflacija. Če misliš, da je inflacija rast denarnih količin in razširitev bistva kreditov, potem živimo še vedno v inflacijskem času – čisto jasno. Ampak vi imate lahko
inflacijo v nekem področju gospodarstva in deflacijo v enem drugem področju. V tem trenutku menim, da bodo cene za industrijo potrošnikov še naprej rasle, v nasprotju s cenami premoženja ki bodo še naprej padale.

Ne pelje vaša prognosticirana svetovna recesija do presežne kapacitete produktov, ki spet postavijo cene pod pritisk?

Tako se zdi tudi meni. Če centralne banke natiskajo veliko denarja, potem lahko mi imamo gospodarsko depresijo v povezavi z hiperiflacijo – če opazujemo v tem trenutku Zimbabve.

Ne obstaja riziko ravno v Aziji? Vendarle je domnevano, da bi lahko sama Kitajska zagnala gospodarstvo?

Kitajci so njihovo gospodarstvo že od nekdaj stimulirali. Obroki posojil ležijo pri okroglo 7% in nominalna rast bruto socialnih proizvodov leži pri okroglo 20%. To pomeni, da imajo negativne obresti v povezavi z obroki rasti in obroki inflacije. To pomeni, da je pritisk stimulacije obstajal že od nekdaj.

Če bi bili ustrezni poskusi uspešni, ne vem. Lahko si predstavljam, da bo kitajsko gospodarstvo v prihodnosti oslabelo, kot smo si do sedaj predstavljali.

So rentni trgi – ameriška navodila za zaklade in nemška državna posojila – v tem trenutku alternativa za delnice?

Srednjeročno že, dolgoročno pa komaj. Nisem najbolj optimističen za ZDA, saj je država bankrotirala. Ker ameriška centralna banka natiska poljubno veliko denarja, dobi kot investitor v rentne trge na koncu vedno njegov denar nazaj. Vedno se vpraša, kako se razvija tečaj papirjev in katero vrednost še ima dolarja.

Kako bi lahko v tem trenutku kot investitor odločili?

To je odvisno od apetita rizika, obzorja investicij, dohodka in drugih faktorjev. Osebno imam v tem trenutku malo delnic, predvsem od aziatskih podjetij, ki plačujejo višje dividende. Moja največja pozicija je zlato, tudi če bo cena kratkoročno verjetno še padala. Zlato je vendarle »zavarovalna investicija«. Poleg tega imam zraven nekaj nepremičnin in obveznosti v teku predvsem v evru in dolarju.