Vidimo lahko nekaj izboljšav na ameriškem delniškem trgu čeprav zelo skromnih. Zdi se, kot da bi bil upad konjunkcije in problemi v drugih ekonomijah kot na primer v Združenem kraljestvu ( tukaj samo še čakamo, da katastrofa izbruhne), Italiji, Španiji in Irski še večji kot v ZDA.

In ker so delniški trgi prinesli slabše dosežke v deželah na meji razvitosti kot delniški trg v ZDA, bo nekaj denarja iz teh držav vrnjenega domov. Kandidati za to so na primer Indija in Kitajska, kjer so delnice v tem letu do sedaj padle za 40%.

Premisliti bi morali tudi o tem kar je ugotovil Joachim Fels » v 50 od približno 190 držav sveta, je inflacija danes dosegla dvomestno vrednost. Skoraj vse ekonomije od teh so iz držav na robu razvitosti«. Po mojem mnenju bi lahko bile nekatere teh držav na robu razvitosti – ravno nasprotno od pričakovanj – močno prizadete, kot pa ZDA. Dobra novica je torej, da so slabe novice v ostalih državah slabše kot v ZDA. ( tudi če je to težko verjeti.)

Mediji in tržni komentatorji, ki so do konca junija še špekulirali na rastočo tendenco, so sedaj opazili, da se nahajamo v »medvedjem« trgu. Na to so prišli, ker so veliki količniki v nasprotju z viškom padli za 20%.

To je občuten dosežek v analih gospodarskih in tržnih prognoz. Koliko delnic bi moralo najprej pasti za od 50% do 99%, preden bi mediji in nekateri »biki«, ki še kar govorijo o bližajočem razcvetu, kar bi naj indekse potisnilo v nove višine, akceptirali, da se nahajamo v »medvedjem« trgu?

Ne pozabite, da so mediji in večina poročevalcev, ko so indeksi delnic označevali pred sedmimi meseci nove višinske vrednosti, bili preveč optimistični – tudi če bi se delnice nahajale v padajočem trendu. In barometer razpoloženja ( medvedi proti bikom) pod privatnimi investitorji in osnovnimi svetovalci se danes nagibajo bolj v smer »medvedov«.

Vedno takrat, ko je bilo razpoloženje v preteklosti negativno, je bila verjetnost, da bo v prihodnje tržna okrepitev, visoka. Toda kljub  temu bi rad posvaril bralce da na podlagi stvari, da ostaja razpoloženje med 2003 in 2007 med vzponom delniškega trga zelo dolgo ekstremno optimistično, je danes možno, da bo razpoloženje zelo dolgo ostalo negativno, med nadaljevanjem delniškega trga.

Tretja izboljšava, ki sem jo opazil, je, da je iz tehničnega vidika, trg »za nekaj« ( če tudi ne ekstremno) preprodan. Ampak tudi tukaj moram posvariti bralce, da je trg dandanes v kontekstu »bikovega« trga preprodan -  in ne v kontekstu »medvedjega« trga, med tem lahko to stanje dolgo traja. Izhajam iz tega, da je bil Ambac že s 70 dolarju preprodan, in kje je delnica zdaj? Preko tega bi lahko trgi dosegli takšna stanja hitro in ta stanja potem tudi brez velike korekture poravnali z delom. To vam bom pojasnil.

Poleti leta 1982 so bila posojila zakladov v Ameriki ekstremno nizka; niso bila višja kot 1964 in efektivna od vrhunca v letu 1966 in padla za več kot 70%. Dow je dosegel 9. avgusta pri 769 dno krivulje in če se dobro spomnim, potem je delniški trg 18. avgusta napadel. Do 22. septembra je Dow dosegel 951 točk ( plus od 20% proti nizki vrednosti v avgustu).

In ti najmočnejši pogoji vračanja, ki sem ji do tedaj videl, so v avgustu 1982 nastopili, in nato spet 22.septembra. Ampak po tem je trg nadaljeval s vzpenjanjem: preko 1296 do novembra 1983, na 2746 do vrhunca v avgustu 1987, in nato dalje do najmlajših visokih vrednosti od 14.198 12. oktobra 2007.

Poudaril bi torej, da bi morale biti takšne preprodaje in razmere preprodaje opazovane vedno v kontekstu primarnega trenda - visoko ali nizko – in faza v trgih »bikov« ali »medvedov«, v katerih nastopajo.

Razmere preprodaje na začetku tega trenda so iz dolgoročnega vidika nepomembne! Če se res nahajamo v »medvedjem« trgu, in iz tega izhajam že od poletja 2007, je aktualna pozicija preprodaje le za kratkoročno perspektivo relevantna.

Četrta izboljšava, ki jo lahko prepoznamo je, da so nekatere pred tem močne delnice in skupine, kot na primer US Steel, Cleveland-Cliffs, IBM in naftni sektor začele vdirati kot tudi Nasdaq in nekatere njihove najboljše pozicije kot na primer Research in Motion, Apple in tako naprej.

Kajti vdor tržnih voditeljev je pomemben pogoj za resnično globinsko točko. Ampak tudi tukaj moramo razumeti, da bo trajalo veliko dlje in da so potrebne veliko nižje cene, preden lahko močni trgi in sektorji ( večina teh stoji v povezavi z energijo in materialom), ki so se do sedaj lahko zoperstavili »medvedjemu« trgu finančnih delnic,doežejo resnično globinsko točko.

Ker močno računam na to, da se bo razširila finančna kriza na resnično gospodarstvo, bi te sektorje in delnice prodal, katerim so do sedaj kljubovali slabost finančnih delnic. Naslednji možni prispevek iz poročil je, da  aktualna ekspandirana denarna politika najmočnejših podjetij industrijskega sektorja pusti biti močnejša kot slabši tekmovalci. To se bo pokazalo v močno odstopajočih dosežkih delnic.

Slabša podjetja bi lahko tako zelo padla, da bi na neki določeni točki postali atraktivni kandidati za fuzije in podjetja skozi finančno boljše postavljena podjetja. Združenja bi scenarij pospešila in to bi vodilo do močnejše moči cene ( in inflacije).

Zadnji, najverjetneje dober prispevek iz poročil se glasi, da so cene nafte in drugih surovin mogoče dosegle kratkotrajni dvig zračnega pritiska. Če bodo cene nafte še naprej močno padale, recimo za od 20% do 40%, potem bodo mediji, prav tako kot neumni navijači in ljudje, ki surovin še vedno ne jemljejo kot osnovni razred, gotovo izhajali iz tega, da so to dobre novice za delnice. Nato bi naj verjetno sledil olajšana okrepitev. Ampak samo trenutek: Zakaj bi naj vdor cen nafte ali surovin bil omembe vreden? Ker niso več možne plačati in ekonomije po svetu – ne samo v ZDA – so slabe.

To bi prineslo upad povpraševanja po surovinah in verjetno tudi do nižjih cen. ( Ponudba verjetno ne bi opazno narasla, ampak lahko pade, kot nadaljevanje vojne, civilnih nemirov ali koncertiranih delnic preko izdelovalcev). Toda slabotno gospodarstvo ali gospodarsko krčenje povsod po svetu verjetno ne bi bilo ugodno za vrednostne papirje in za dobičke podjetij.

Moram še dodati komentar v zvezi s cenami nafte in surovin. Ni močan dolar tisti, ki bi naj pripeljal do upada cen nafte, kot so to predpostavljali poročevalci.

Kar bi naj majhne cene nafte prineslo na pot, je zlom izdatkov potrošnikov v ZDA in vsepovsod na svetu. Ko bo Konzum v ZDA vdrl, potem se bodo deficiti bilanc dosežkov v Ameriki in deficiti bilanc trgovanja razpolovili in to bo pripeljalo do izsušitve svetovne likvidnosti.

O tej povezavi sem že pogosto pisal in tudi za zvezi med obroki rasti javnih rezerv dolarja v tujini in ameriškega dolarja sem naredil zanimanje.

Vrnitev ameriškega obnašanja konzuma bo za ameriški dolar dobro in to bo z gotovostjo prineslo padanje cen surovin, na podlagi majhnega povpraševanja ( najmanj prehodno). Ampak če res izhajamo iz tega, da je takšen rezultat dober za delnice, potem sanjajmo naprej.

In potem še moramo povedati, da od začetka trga »bikov« pri surovinah, še vedno veliko ljudi vztraja, da surovine opravljajo naložbene vrednosti. Nekatere so pri tem tako daleč prišle, da so zlato primerjale s pralnimi stroji.

Ampak premislite tudi o sledečem: Moji psi in moje knjige so zame tudi gospodarsko dobro ampak za nekoga drugega to verjetno niso. Moji psi varujejo mojo hišo in knjige mi naredijo veselje in – vsaj upam – prinašajo tudi določeno znanje.

Ampak moji psi bi bili za nekoga drugega, ki živi v varovani stavbi v lastnem stanovanju, mogoče le ena obveza. ( če sploh kaj takega obstaja, kot ena varovana stavba z lastnimi stanovanji). In tudi moje knjige bi za nekoga pomenile, ki ne mara brati, nekaj nevrednega, ker ni v poziciji brati teh knjig

En  visokokaraten matematik je verjetno tudi naložbena vrednost za Jamesa Simonsa od »Renaissance« ampak eno veliko breme za reševalno misijo na Mount Everestu. Voda je velika vrednost, če se je nekdo izgubil na sredini puščave, ampak ni tako vredna, če brez dežnika stojiš v dežju in moraš čakati na zmenek.

Najprej bi moral vsak razumeti, da so nekatere stvari v določenih trenutkih za nekoga vredne, ampak v drugih trenutkih za nekoga drugega pa ne. Navadno cigaretam ne pripisujemo neke vrednosti, ampak v ujetništvu in vojni, kot v časih hyper inflacije, so bile cigarete vredne veliko – in nadomestile so celo bankovce kot plačilno sredstvo.

Če nekdo razred vrednot definira takole, da se mora omogočiti kapitalni tok, potem surovine po tej definiciji niso naložba. Ampak kaj pa ko vlagalni trgi kot so trgi vrednostnih papirjev, trgi posojil in gotovine ( posojila zakladov) efektivno prinašajo negativne donose (prilagojeno inflaciji)?

V tem trenutku, ko denar izgublja njegovo prodajno vrednost, je kositer efektivno negativen in če imamo opravka z ljudmi kot je Mr. Bernanke, potem bodo takšne vrednosti kot gradbena zemljišča,surovine, umetnost in zbirni deli postali zbiralnik vrednosti in prikazujejo zaželene razrede vrednosti.

In s tem želim le povedati, da je izraz naložbeni razred preprosto težko definirati in da določene sposobnosti postanejo naložba, medtem ko so v drugih trenutkih nevredne.

Izhajam iz tega, da bodo v naslednjih letih donosi iz vrednostnih papirjev razočarano izpadli ( če odmislimo kratkoročne faze okrepitve) in to bi lahko vodilo do tega, da bi drugi razredi naložb ( predvsem industrijske surovine) prav tako pristale pod pritiskom.

Če se malce ozrem naokrog vidim, da je težko najti kakšno  naložbo, ki bi v tem času bila zelo atraktivna. In zato sem vesel – v odsotnosti nekaj stvari, ki jasno prinašajo boljše donose -  da še lahko zberem fizični denar. V demokraciji, v kateri ima vodstvo strah, meščane prositi da se žrtvujejo in da postavijo njihov denar v centralne banke, deluje zlato kot edina resnična valuta.

Vir: Goldseiten